 |
|
Ali se mora ...
»Dawkinsova napadalnost je zelo dobro utemeljena, deluje pa šokantno, ker je podobna najostrejšim napadom, s katerimi skušajo cerkve osamiti ateiste – in te s strani znanosti doslej nismo bili vajeni.«
(Alojz Kodre, fizik)
Ali se mora ...
- ateizem otresti dawkinstva?
Ali ima mojster za vse tokrat prav? Je Dawkinsova napadalnost res tako dobro utemeljena, da lahko uspešno zagovarja ateizem kot resno, kritično držo, ali pa sloni na zablodah in predsodkih, tako da je tudi vsebinsko podobna napadalnosti, s katero določeni cerkveni krogi obračunavajo z ateisti? - Cerkev otresti papeštva?
Sta upoštevanje (takšnega ali drugačnega) papeštva in zvestoba (takšni ali drugačni) tradiciji za pravoverno krščanstvo in resnično cerkev res nekaj samoumevnega, ali pa gre za zablodo, ki prikriva splošno človeško nagnjenje, značilno za vse človeške skupnosti? - krščanstvo otresti Evrope?
Je opredelitev (in s tem vizija) Evrope kot »krščanskega Zahoda« ustrezna? So drža in ravnanja, ki izhajajo iz takšne vizije (poudarjanje krščanskosti Evrope, kljubovanje multikulturalizmu), v skladu s temeljnimi predpostavkami krščanstva, ali pa gre za (škodljive) kulturne predsodke - Zahod otresti suženjstva?
Če je Slovenija (majhna) zgodba o uspehu, je zahodni svet nedvomno velika zgodba o svobodi. V kolikšni meri pa je ta zgodba o svobodi res povezana s »krščanskimi koreninami« zahodnega sveta, kot se čedalje pogosteje trdi, in – v kolikšni meri je res uspešna?
Ali se mora ateizem otresti dawkinstva?
Ali se mora Cerkev otresti papeštva?
Ali se mora krščanstvo otresti Evrope?
Ali se mora Zahod otresti suženjstva? | | 
|
|
(ne)smisel ...
Ženske rojevajo nad grobovi: za hip se zablešči, nato je spet tema. (Samuel Beckett, Čakajoč Godota)
(ne)smisel življenja
Na vprašanje o smislu življenja se ljudje bržkone odzivamo vsak po svoje. Sam se pogosto spomnim na Monty Pythonov film s takšnim naslovom. Film je poln smešnih, absurdnih in tudi šokantnih prizorov, pri čemer se zavestno vzdrži tega, da bi jih komentiral ali povezoval, in s tem ustvari občutek popolne fragmentiranosti in absurdnosti... (ne)smisel religioznosti
Pojem smisla in njegove zanikane variante, nesmisla, razume današnji človek zelo površno in ga največkrat zamenjuje za pojem dobička: smiselno je to, kar prinaša dobiček. Saj v nekem smislu to niti ni napačna opredelitev, če bi današnji človek prav razumel pojem dobička. A tudi tu je enako površen in meni, da je dobiček to ali pa predvsem to, kar trenutno ustreže njegovim hotenjem ali še bolj zahtevam njegovega telesa in njegovih nagonov... | |  |
|
Zakaj pa ne ...
»Sam močno verjamem v Boga in prepričan sem, da je on naše središče, pa naj smo kristjani ali mohamedanci. Poti do njega so različne. Nekatere, kot je katolicizem, so bolj čiste in neposredne. Druge so nekoliko težje. Vendar je Bog naš. V ustavo za Evropo bi morali vključiti monoteistične religije in povedati, da vse skupaj počnemo v imenu Boga.« Otto von Habsburg v intervjuju za Delo, 29. 07. 2006, Sobotna priloga, str. 14.
»Več stoletij nam že govorijo, da smo brez religije zgolj egoistične živali, ki se borijo vsaka za svoj lastni delež, naša edina morala pa naj bi bila morala volčjega krdela. Samo religija, pravijo, nas je sposobna dvigniti na višjo duhovno raven. Danes, ko se religija vse bolj kaže kot vrelec morilskega nasilja po vsem svetu, pa zagotovila, da krščanski, muslimanski ali hindujski skrajneži zgolj zlorabljajo in izkrivljajo plemenita duhovna sporočila svojih veroizpovedi, zvenijo čedalje bolj prazno. Kaj ko bi vrnili dostojanstvo ateizmu, eni najžlahtnejših dediščin Evrope, ki je nemara tudi naša edina možnost za mir?« Slavoj Žižek (2006): »Defenders of the Faith«. New York Times, 12. 03. 2006.
Citata, ki smo ju izbrali, dobro ponazarjata, kako različna so mnenja glede vloge religij v sodobni družbi. Obenem sta seveda tudi izraz različnih svetovnonazorskih pogledov njunih avtorjev. Ker gre za sicer občutljivo, toda pomembno problematiko, smo se odločili, da bomo skupaj z vami kritično pretresli nekaj aktualnih pogledov na svet. Vabimo vas torej na serijo štirih predavanj, na katerih bomo s potrpežljivostjo in strpnostjo drug do drugega skušali priti do nekaterih odgovorov.
Zakaj pa ne ... - Islam?
- Budizem?
- Krščanstvo?
- Ateizem? | |  |
|
Trubarjevo zlo
Ljubljana
Murska Sobota
 |
|
|
|
))
))
))
